Bohinjska železnica je bila zgrajena leta 1906 v času Avstro-Ogrske kot tehnično najzahtevnejši odsek čezalpske povezave osrednjega dela monarhije z morjem. Že več kot 110 let mojstrsko povezuje slikovite pokrajine med Julijskimi Alpami in Jadranom ter predstavlja eno izmed najatraktivnejših prog v Evropi.
Je izjemna tehnična, arhitekturna in kulturno-zgodovinska dediščina svetovnega pomena.
Bohinjska železnica omogoča najkrajšo ter najhitrejšo povezavo med Gorenjsko in Primorsko, njene postaje pa so izvrstna izhodišča za obisk Julijskih Alp, Bleda, Bohinja, Zgornjesavske doline, Baške grape, doline Soče ter Goriške z Brdi, Vipavske in Krasa.
Potujmo z vlakom, ©Mitja Sodja
Zanimivosti o Bohinjski progi
- čas gradnje: 1900–1906
- 10.400 graditeljev proge
- maksimalni nagib proge: 26 ‰
- dolžina proge Jesenice–Sežana: 130 km
- 31 postaj in postajališč
- 53 mostov in viaduktov
- 259 premostitvenih objektov
- 36 predorov v skupni dolžini 18,7 km
- 5 galerij
- Bohinjski predor je tehnično najzahtevnejši objekt na progi in hkrati najdaljši železniški predor na Slovenskem (6.327 m).
- Most in viadukt čez reko Idrijco v Bači pri Modreju je najdaljša premostitev na Bohinjski progi (258 m).
- Solkanski most ima največji kamniti lok na železniških progah na svetu (85 m).
Z destinacijsko kartico Julijske Alpe: Dolina Soče izkoristite brezplačne enosmerne ali povratne vozovnice za vlak s postaje Most na Soči v smeri Nova Gorica ali Ljubljana (preko Jesenic).
Zaradi neokrnjene narave, pestrosti kulturne krajine in tehniško-arhitekturnih biserov na in ob poti predstavlja vožnja po Bohinjski progi posebno doživetje. Povežite čare Bohinjske proge z nepozabnim pohodniškim ali kolesarskim izletom ali izberite avtovlak in se skupaj z avtomobilom odpeljite skozi Bohinjski predor. Zgodovinski navdušenci pa nikar ne zamudite muzejskega vlaka, ki vas bo s staro parno lokomotivo zapeljal v čarobno preteklost …